Znanje plavanja je pomembno za naše zdravje še bolj pa je pomembno da v vodi obvladujemo svoje telo in se ne utopimo. Z različnimi tehnikami plavanja se lahko obdržimo nad vodo in se ob tem tudi dokaj hitro premikamo. 

TEHNIKA PRSNI KRAVL

Tehnika prsni kravl je najhitrejša plavalna disciplina, pri kateri noge in roke izmenično opravljajo delo – sestavljeno je iz aktivnih in pasivnih gibov, ki si sledijo drug drugemu. Z nogami udarja gor dol , z rokami pa izmenično kroži. Telo mora zavzemati čim bolj vodoraven položaj v vodi, saj je plavalec tako deležen najmanjšega upora vode, hkrati pa ta položaj omogoča tudi pravilno delo nog.

TEHNIKA PRSNO

Plavanje v prsnem slogu je najpočasnejše med vsemi tekmovalnimi plavalnimi disciplinami, hkrati pa najbolj priljubljen slog rekreativnih plavalcev. Še posebej je priljubljena izpeljava tega sloga, pri kateri imamo glavo ves čas nad vodo, vendar je takrat hitrost plavanja še bistveno nižja. Delo nog pri prsnem plavanju je podobno kot pri plavanju žabe, zato se je tega sloga tudi prijelo ime “žabica”. Slog se skozi leta spreminja, v tekmovalnem plavanju se v zadnjem času uveljavlja “”novi prsni slog” – nova tehnika, pri katerem je gibanje telesa bolj valovito, telo pa je nad vodo v višjem položaju.

TEHNIKA HRBTNI KRAVL

Hrbtni slog je plavalna disciplina, ki se je v 20. stoletju razvila iz prsnega plavanja. Tudi pri tej tehniki je pomemben položaj telesa v vodi, ki sega do ušes in brade, prsi, boki in noge pa so približno pod kotom 10 stopinj poševno v vodi. Tehnika zahteva tudi obračanje telesa po vzdolžni osi, zasuk je največji (približno 30 stopinj), ko je roka, na katero stran se telo nagiba, v sredini zaveslaja.

TEHNIKA DELFIN

Pri delfinu se plavalec valovito giblje po gladini, gibanje se začne z glavo in konča z bičastim udarcem nog. Ramena in boki se potapljajo in dvigujejo iz vode. Celotno gibanje spominja na plavanje delfina, po čemer je slog tudi dobil ime. Za ta slog potrebuje plavalec še posebej dobro razvite trebušne mišice, saj končni zaveslaj nog temelji skoraj samo na njih. Prav tako pa je pomembna tudi dobra gibljivost v ramenskem sklepu. Med plavanjem plavalec prenaša hkrati obe roki čez glavo. Diha se praviloma na vsak drug ali tretji zaveslaj rok in sicer naprej.

SKOKI v vodo: skok na noge, skok na glavo, reševalni skok.

Nasveti, da se izognemo nezgodam pri plavanju:

• V VODO GREM ŠELE ENO URO PO VEČJEM OBROKU.
• KOT NEPLAVALEC SE ZADRŽUJEM NA DELU BAZENA, KI JE NAMENJEN NEPLAVALCEMI.
• PREJ KOT SKOČIM V VODO (NA GLAVO), SE PREPRIČAM, ČE JE  VODA DOVOLJ GLOBOKA IN ČE JE OKOLI DOVOLJ PROSTORA.
• PRED MOČNIM SONCEM SE ZAŠČITIM.
• PO PRIHODU IZ VODE SE POSUŠIM IN OBLEČEM SUHA OBLAČILA.
• VODE IN NJENE OKOLICE NE ONESNAŽUJEM.
• UPOŠTEVAM HIGIENSKA PRIPORIČILA – TUŠIRANJE PRED IN PO IZSTOPU IZ BAZENA, UPORABA KOPALK IN NE KOPALNIH HLAČ.
• DOSLEDNO UPOŠTEVAM NAVODILA REŠEVALCA IN OZNAČBE NA BAZENU.

PLOVNOST TELESA

Plovnost je sposobnost mirujočega telesa, da se obdrži na vodni gladini. Če je predmet
potopljen, deluje nanj sila vzgona in ga potiska navzgor. Po Arhimedovem zakonu je
vsako telo, ki je potopljeno v tekočini, navidezno lažje za težo izpodrinjene vode. Izkaže
se, da ni tako pomembno, koliko je plavalec težak na kopnem. Pomembnejša je
prostornina njegovega telesa in odnos njegove teže do te prostornine (specifična masa
telesa). Tako na vsako telo, ki je v vodi, delujeta dve sili:
– sila teže telesa (Fg), ki kaže navpično navzdol in
– sila vzgona (Fvz), ki je enaka teži izpodrinjene vode in kaže navpično navzgor.

Odvisno od velikosti teh dveh sil so možna tri stanja plovnosti: Fvz < Fg → negativna plovnost. Telo se potopi. Fvz = Fg → uravnotežena plovnost. Telo lebdi v vodi pod gladino. Fvz > Fg → pozitivna plovnost. Telo se dvigne proti vodni gladini in izplava na gladino tako, da je samo del telesa potopljen v vodi in je izpolnjeno Fvz = Fg.

RAVNOTEŽJE TELESA V VODI

Kakšen položaj bo zavzelo telo plavalca pod vodno gladino, je odvisno od lege prijemališča sile (težišče telesa) in prijemališča sile vzgona. Zaradi plavalčeve nehomogene zgradbe se legi prijemališč sil teže in vzgona lahko razlikujeta. S tem pa tudi položaj plavalca v vodi.

TERMOREGULACIJA: fiziološki proces, ki omogoča vzdrževanje stalne telesne temperature.

MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA PLAVANJA