Hoja v gore je najbolj množična oblika rekreacijev Sloveniji. Ob primerni telesni pripravljenosti in opremi je to najlepši način doživljanja narave in okolja. Nepozabni razgledi in veselje ob doseženem vrhu so plačilo za vložen trud.

PLANINSKE POTI

Planinska pot je ozek pas zemljišča, označen ali neoznačen, zavarovan ali nezavarovan, praviloma v gričevnatem, hribovitem in goratem svetu, namenjen za hojo, tek ali plezanje, ki je lahko obstoječa pešpot ob javni prometni površini, poljska pot ali ustrezna gozdna prometnica, lahko pa je tudi samostojna, praviloma največ en meter široka, le v nujnih primerih z naravnim materialom utrjena pohodna trasa. Je planinski športni objekt, ki je zgrajen kot podaljšek javnih komunikacij v hribovitem svetu. V Sloveniji imamo skupno nekaj več kot 10.000 km planinskih poti. Neverjetno dejstvo, ki je osupljivejše tudi zato, ker za vse planinske poti v Sloveniji skrbijo prostovoljci – markacisti.

V Sloveniji se za označevanje planinskih poti uporablja markacija z belo piko obdano z rdečim kolobarjem, imenovana po Alojzu Knafelcu (Knafelčeva markacija).

• 

• 

• 

• 

 

Glede na zahtevnost, so slovenske planinske poti razvrščene v tri kategorije:

• Lahka pot; pri hoji si ni treba pomagati z rokami, je dovolj široka za varno hojo, zahteva pazljivost in kondicijo.
• Zahtevna pot; prek težjih mest si planinec pomaga z rokami, varovalne naprave so namenjene le varnosti.
• Zelo zahtevna pot; pri hoji je uporaba rok nujna, varovalne naprave so v pomoč pri prehodu težjih mest, pogosto je potrebn cepin, dereze, čelada, samovarovalni komplet.

Seveda pa moramo biti pri hoji v hribe previdni? Upoštevati je potrebno naslednja priporočila oziroma načela varnosti:

• v hribe se odpravimo v zgodnjih jutranjih urah, saj bomo le tako v največji pripeki že dosegli cilj;
• vedno se gibljemo po označenih planinskih poteh;
• pred odhodom se pozanimamo o prehodnosti poti, o vremenu in odprtosti koč;
• ravno tako je potrebno znancem pustiti sporočilo o tem kam se odpravljamo;
• najboljši regulator hitrosti hoje je naše dihanje;
• če hodimo v skupini se prilagaja tempo hoje najpočasnejšemu v skupini;
• krajši počitek ni izguba časa;
• izbira cilja pohoda mora biti primerna našim sposobnostim in izkušnjam.

Uspešnost izleta oz. pohoda je odvisna od priprave. Dobra priprava izleta vsebuje: psihično pripravo (zanimanje za izlet, priprava različnega gradiva za izlet, zanimivosti), telesno pripravo (več krajših izletov preden se odpravimo na daljši izlet), tehnično pripravo (preizkus opreme, varovalne tehnike, pregled opreme), vsebinsko pripravo (zanimivosti, poučne vsebine…) in organizacijsko pripravo (načrt izleta, smer, cilj, rezervacija prenočišča, navodila, spremljamo vremensko napoved, obvestimo bližnje…).

PRIMERNA OPREMA ZA POHOD V SREDOGORJE

A) Obleka in obutev:

• visoki čevlji s podplatom iz dobro narezane gume in nogavice, ki dobro vpijajo znoj ter nogavice, ki se prilegajo stopalu;
• pohodniške hlače;
• vetrovka, ki nas ščiti pred dežjem;
• majica, ki dobro vpija pot, rezervna majica in pulover ter kapa,
• ne smemo pa pozabiti na nahrbtnik (20-30 litrov prostornine).

• 

• 

• 

Pri izberi oblačil za v hribe moramo biti skrbi in smotrni. Oblačimo se po plasteh tako, da je na koži toplotno-izolacijska plast, ki dobro prevaja znoj, na vrhu pa je plast, ki ščiti pred dežjem, vetrom in mrazom. To je smotrno tudi zato, da ob vzpenjanju lahko slečemo plast za plastjo in s tem lažje prilagajamo telesno temperaturo zunanji. Ravno tako tudi ob sestopanju. Pravimo tudi, da se za v gore oblečemo po načelu čebulnega sestava. 

B) Dodatna oprema:

• plastenka s tekočino, v kateri je lahko voda, nesladkan čaj;
• komplet prve pomoči;
• topografska karta;
• prenosni telefon;
• zaščitna očala in krema
• pisalo, dokumenti in denar.

• 

• 

• 

Na vrhu hriba, gore ali v planinski koči se v vpisno knjigo vpišemo zato, da ob morebitni nesreči reševalci vedo, kje nas iskati.

Zapomnimo se tudi, da v hribe ničesar ne prinašamo in tudi ničesar ne odnašamo. Smeti pospravimo v nahrbtnik in s tem ohranjamo naravo čisto tudi za vse tiste, ki prihajajo za nami. 

 

Slovenski gorski svet sestavljajo:

• JULIJSKE ALPE;
• KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE;
• KARAVANKE.

TRIGLAVSKI NARODNI PARK

Najbolj obiskan del slovenskih Alp so Julijske Alpe. Osrednji del je zaščiten in sestavlja Triglavski narodni park.

 

SLOVENSKA PLANINSKA TRANSVERZALA

Planinska obhodnica je planinska vezna, krožna ali točkovna pot, ki je vpisana v javno evidenco o planinskih poteh in izpolnjuje vse spodaj naštete pogoje:

• v celoti ali večinoma je speljana po ozemlju Republike Slovenije;
• ima svojega skrbnika, ki je planinsko društvo ali kaka druga oblika organiziranosti znotraj PZS, ki izpolnjuje pogoje za skrbnika;
• je brezpogojno odprta za javnost. Po njej lahko hodi vsakdo, seveda na lastno odgovornost;
• čas in vrstni red obhoda sta praviloma nepomembna, kar pomeni, da lahko pohodnik začne hoditi kadarkoli in kjerkoli: na začetku, na koncu ali na sredini poti. Dokončanje poti je časovno neomejeno, kar pomeni, da lahko pohodnik opravi pot v enem dnevu ali več letih;
• mora imeti svoj dnevnik. Če pohodnik zadosti predpisanim pogojem in odtisne predpisane žige v dnevnik, prejme posebno priznanje. Za prejem priznanja zadostuje enkraten obhod. Za vsak nadaljnji obhod prejme obhodnik enako ali priznanje višje stopnje;
• skrbnik vodi evidenco o potrjenih dnevnikih in podeljenih priznanjih.