ZIMSKE DEJAVNOSTI – ALPSKO SMUČANJE

ALPSKO SMUČANJE

Naziv alpsko smučanja se pojavi takrat, ko so se začela prva tekmovanja v slalomu in smuku. Nastalo je proti koncu 19. stoletja. Vpliv na razvoj alpskega smučanja so imeli alpinisti, ki so si z uporabo nordijskih smuči podaljšali planinsko sezono. Sprva so smuči uporabljali le kot prometno sredstvo. Dan danes pa smuči nimajo le uporabnostnega značaja, ampak že športni in tudi planinski značaj. 

Alpsko smučanje je oblika gibanja po zasneženih površinah s pomočjo smuči.

Smučarji se spuščajo po urejenih, označenih, zavarovanih in nadzorovanih smučiščih. Smučišča imajo urejene proge iz naravnega ali umetnega snega.

K smučarski opremi sodijo: smuči, opremljene z varnostnimi vezmi, smučarske palice, smučarski čevlji, čelada, smučarska očala, rokavice in primerna oblačila. K osnovni smučarski opremi za alpsko smučanje sodi tudi čelada do 14. leta starosti. Priporočljiva je sicer za vse smučarje.

Slika: smučarska oprema

DISCIPLINE ALPSKEGA SMUČANJA:  smuk (najhitrejša), superveleslalom, veleslalom in slalom.

OZNAČEVANJE SMUČARSKIH PROG PO TEŽAVNOSTI

 zelena = zelo lahka smučarska proga

 modra = lahka smučarska proga

 rdeča = srednje težavna smučarska proga

 črna = težavna smučarska proga

Slika: označbe na smučišču
Slika: karta smučišča Cerkno

OSNOVNI POJMI

Zavoj je potovanje smučarja po odseku krožnice. Dolžino zavoja narekuje radij krožnega loka, ki ga smučka opiše in razdaljo središčnice krožnega loka od vpadnice, ki jo prečkamo. Odprt zavoj (večja razdalja), zaprt zavoj (manjša razdalja).

Vpadnica je najhitrejša pot od vrha brega v dolino. Lahko je različno usmerjena, če teren visi v eno smer, je vpadnica poševna, če je teren postavljen enakomerno, je vpadnica ravna.

Zavoj k bregu – stojimo naravnost pred vpadnico in če od vpadnice zavijemo levo ali desno zavijemo vedno k bregu (ne prečkamo vpadnice).

Zavoj od brega – postavimo se prečno na vpadnico in takrat zavijemo od brega, pri tem prečkamo vpadnico (eden najtežjih elementov pri tehniki smučanja). Je eden težjih otroke.

OSNOVNI POJMI O NAČINU SMUČANJA

Širši hodnik smučanja, ožji hodnik smučanja, smučanje v lijaku (postopoma širimo hodnik). Bližje kot smo vpadnici, hitrejše je smučanje.

NAPOTKI ZA SMUČANJE

  • za smučanje moramo imeti primerno opremo in servisirane smuči;
  • potrebna je tudi kondicijska priprava;
  • na smučišču moramo izbirati proge, ki so po zahtevnosti primerne našim sposobnostim;
  • smučamo se samo znotraj urejenih prog;
  • v primeru sonca je nujna zaščita obraza;
  • v primeru nesreče je potrebno nuditi prvo pomoč ponesrečencu in zavarovati mesto nesreče in čim prej poklicati reševalce.

OSNVONI SMUČARSKI POLOŽAJI

Smuka naravnost                 Klinasti položaj                Plužni položaj

NAČINI VZPENJANJA NA SMUČIŠČU – ŠTAMFANJA

NEVARNOSTI V GORAH – POZIMI

  • – mraz;
  • – megla;
  • – snežna slepota;
  • – plazovi;
  • – zdrsi;
  • – snežni zameti;
  • – veter;
  • – nizke temperature, podhladitev.

V PRIMERU NESREČE

V primeru nesreče na smučišču zavarujemo kraj nezgode, (prekrižamo smuči x) pokličemo ali prosimo mimoidočega, da pokliče 112 (KLIC V SILI: povemo kje in kdaj je bila nezgoda, poškodbe, število ponesrečenih,….) in poškodovancu nudimo prvo pomoč. Poškodovanca ne premikamo, če ni nujno potrebno. Preverimo, če diha. Pokrijemo poškodovanca, da se ne podhladi.

FIS – PRAVILA

1. PRAVILO

Obzirnost do drugih smučarjev.

Smučar se mora obnašati tako, da ne ogroža ali poškoduje drugih smučarjev.

2. PRAVILO

Obvladovanje hitrosti in načina smučanja.

Smučar mora smučati tako, da se lahko pravočasno ustavi – obvlada svojo hitrost. Svojo hitrost in način vožnje mora prilagoditi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim razmeram ter gostoti prometa na smučišču.

3. PRAVILO

Izbira smeri vožnje – smučanja.

Smučar in deskar, ki prihaja od zadaj, mora smer vožnje izbrati tako, da ne ogroža pred seboj vozečega smučarja ali deskarja.

 

4. PRAVILO

Prehitevanje.

Prehitevanje je dovoljeno od zgoraj in spodaj, z desne in leve, vendar le, če je razdalja dovolj velika, da prehitevanemu smučarju omogoča dovolj prostora za vsa njegova gibanja.

5. PRAVILO

V smuk – nadaljevanje.

Smučar, ki želi zapeljati na smučišče ali se po ustavitvi po njem spet zapeljati ali se po njem vzpenjati, se mora prepričati navzgor in navzdol, da to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge.

6. PRAVILO

Ustavljanje.

Smučar se mora izogibati ustavljanju na ozkih ali nepreglednih delih, če to ni nujno potrebno. Smučar, ki je tam padel, se mora čim hitreje umakniti oziroma opozoriti na svojo navzočnost..

 

7. PRAVILO

Vzpenjanje – sestopanje.

Smučar, ki se vzpenja ali spušča peš, mora to storiti na robu smučišča.

8. PRAVILO

Upoštevanje označb.

Smučar mora spoštovati informacije, signale in prometne oznake na smučiščih.

9. PRAVILO

Pomoč ob nesreči.

Ob nesreči je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu.

10. PRAVILO

Dolžnost legitimiranja.

Smučar, udeleženec ali priča, odgovoren ali ne, se mora v prime nesreče pustiti legitimirati odgovorni osebi.
(Visited 444 times, 1 visits today)